POZNAVANJE IN VARSTVO GORSKE NARAVE
Prispeval: Administrator   
sreda, 11. februar 2009
 

 

 

Odnosi v naravi

 

Osnovni namen planinstva je spoznavanje in doživljanje narave(ÄŒastni kodeks slovenskih planincev). Vsak planinec-varuh narave. Ob vzpenjanju na vrhove opazimo, da s narave okoli nas spreminja. Veda, ki proučuje odnose med živo in neživo naravo se imenuje ekologija. Izvor besede je grški: oikos-dom, bivališÄe, logos- veda, znanost.

Na živa bitja vplivajo: temperatura, vlažnost, svetloba, sestava tal, veter, ogenj, strela, podnebje.. Za posamezno okolje območje so značilni določeni ekološki faktorji-biotop(stalna sestava rastlinskih in živalskih vrst). Npr. skalna razpoka ali melišÄe.

 

Živi organizmi gradijo življenjsko združbo imenovano biocenozo, skupaj pa predstavljata ekosistem ali osnovno enoto v ekologiji. Medsebojno skladnost imenujemo naravno ravnotežje, ki se poruši, kadar se eden od dejavnikov spremeni. ÄŒe sprememba ni prevelika se ravnotežje počasi znova vzpostavi. Rastline kot živali so prilagojene razmeram in okolju.

 

Rastline na izpostavljenih mestih in strminah imajo blazinasto rast, rastline na melišÄih imajo  izredno dolge in močne korenine. Pri živalih opazimo varovalno barvo, mladiči pa se razvijejo že v materinem telesu.

 

Varstvo narave

 

Našo naravno dedišÄino lahko zavarujemo kot naravne znamenitosti v obliki več varstvenih skupin: Narodni park (Triglavski narodni park, Plitvička jezera, Paklenica, Durmitor, Risnjak..), ki je večje naravno zaokroženo območje, kjer najdemo še dovolj ohranjene narave in ki jih odlikujejo naravne znamenitosti izjemnega pomena za ves narod-odtod ime. Površina Triglavskega Narodnega parka meri 83807 ha, z najvišjo točko Triglavom (2864m) ter najnižjo točko reke Tolminke(180m). Razvoj Triglavskega narodnega parka Prva ideja o ustanovitvi sega v leto 1908, v letu 1924 so zavarovali Dolino Triglavskih jezer, 1961 leta je bilo uzakonjeno trajno zavarovanje, takrat v nekoliko ožjih mejah. V sedanjih mejah pa je bil zavarovan v letu 1981.

 

Krajinski park

 

Je območje, kjer se prepleta kulturna krajina s sestavinami narave in kulturne dedišÄine, npr: Robanov kot- tu so višinske kmetije, Martuljkova skupina-seniki na Jasenih, Krajinski park Goričko-suha travišÄa se zaradi opušÄanja rabe pospešeno zarašÄajo z grmovjem in drevjem in značilna rastišÄa goričkega volčina, posebne, endemične oblike dišečega volčina, ki uspeva le na Goričkem in v Porabju, Sečoveljske soline…)

 

Naravni rezervat

 

Je manjše območje z značilnimi in enkratnimi ekosistemi, ki so namenjeni kot vzorec divjine brez človekovega vpliva in posegov. Namenjeni so znanstvenikom v raziskovalne namene(Notranjski Snežnik- botanični rezervat, Mala Pišnica pri Kranjski gori-gozdni rezervat). Naravni spomenik Je posamezen naravni objekt ali manjše območje s posebno obliko, namenjen za ohranitev redkih ali značilnih naravnih pojavov(Igla v Logarski dolini, Divje jezero pri Idriji)

 

Spomeniki oblikovane narave

 

Oblikoval jih je človek, med njih sodijo drevoredi, parki, botanični vrtovi(botanični vrt Alpinum Julijana v Trenti. Varstvo posameznih redkih in ogroženih vrst pri nas ureja zakonodaja. Gorski turizem se je zelo razširil in s seboj prinesel več škode kot koristi. Vedno več cest, smučišÄ in ostalih posegov v naravno okolje. Množični obiski v naravi prinašajo čedalje več odpadkov. S seboj nosimo vrečke za odpadke, kamor bomo spravljali papirčke in konzerve.

Naloge gorske straže, ustanovljene v petdesetih letih, je pozitiven zgled, posamične in skupinske akcije, vzgojno vplivanje na člane planinskih organizacij in drugih obiskovalcev gora ter navajanje k spoštovanju naravnih vrednot in varstva narave.

 

Rastlinstvo

 

Rastlinske vrste, ki so razširjene samo na določenih večjih ali manjših območjih, imenujemo endemiti(Zoisova zvončnica, ki raste v Julijskih in Kamniških Alpah ter Karavankah, kranjski jeglič pa v bližini Ljubljane, Idrije in v Trnovskem gozdu).

 

Višinski pasovi

 

S spreminjanjem nadmorske višine se spreminjajo tudi temperatura, vlaga, svetloba..in zanje značilne rastlinske združbe.

 

- spodnji montanski pas: 600-1300m Značilni so bukovi gozdovi, v podrast sveti zgodaj spomladi preden se drevje olista, takrat ima večina rastlin dovolj svetlobe(turška lilija, brusnice, borovnice(užitni sladki plodovi), črni teloh(ime zaradi temne korenine)

 

- zgornji montanski pas: 1300-1600m Območje smreke, višje primešan macesen, tu pridemo do gozdne meje. V Alpah so na gozdni meji smrekovi gozdovi, v Dinarskem svetu pa bukovi gozdovi. Tu srečamo visoka barja(Pohorje), ki so nastala z zarašÄanjem jezer, njihovo površino pa prekrivajo šotni mahovi, ki zgoraj neprestano rastejo, spodaj pa odmirajo. Tla so kisla, revna in z malo dušika.

 

- subalpinski pas: 1600-2000m Smo že nad gozdno mejo, prevladuje združba ruševja s številnimi grmi in polgrmi(dlakavi sleč z zvonastimi in z rožnato rdečimi cvetovi-listi so dlakavi, slečnik, srobot, ki je edina ovijalka v naših gorah z modrimi cvetovi). V tem pasu se nahaja veliko število opušÄenih planin. Zanje je značilno visoko, bujno rastje(veliko dušika). Kopičijo se tudi neužitne(alpska kislica) in strupene rastline(bela čmerika).

 

-  alpski pas: Razprostira se nad pasom ruševja(pritlikavost in poleglost). Kjer je le malo prsti, se že naselijo skromne rastline(Zoisova zvončnica, avrikelj ali lepi jeglič z rumenimi cvetovi..). Rastline na melišÄih imajo dolge in močne korenine, ki so potrebne, da se zasidrajo med ostro drseče kamenje. Belocvetni mak, ki raste samo v Julijskih Alpah, se imenuje julijski mak. Visokogorske trate spominjajo na živobarvne preproge v času med majem in avgustom. Dreves in večjih grmov ni. Na apnenčastih tleh uspeva modrocvetni Clusijev svišÄ

 

- subnivalni pas: nad 2400m rastlinstvo ni sklenjeno, prevladujejo nizke polegle blazinaste rastlinice, med katerimi sta najbolj znani triglavska neboglasnica(sinje modri cvetovi, ki spominjajo na spominčice) in triglavska roža(večji rožnati cvetovi, ki so razliti kot skalah, kot kapljice krvi pravljičnega Zlatoroga). 

 

Živalstvo

 

Žuželke so najbolj številna živalska skupina(gorski apolon-metulj belih kril,  z rdečo in črno obrobljeno piko na zadnjem paru kril, alpski kozliček-hrošÄ z dolgimi trepalnicami. V gorskih potokih živijo ribe, ki potrebujejo hladno, s kisikom bogato vodo(postrvi z tolsto plavutjo). V deževju naletimo na črnega planinskega močerada, samica skoti povsem preobražene mladiče, tako, da je popolnoma neodvisen od vode. Najštevilčnejši prebivalci gora so ptiči. Veliki divji petelin je prebivalec iglastih gora, ki poje v aprilu in maju. Mali divji petelin ali Ruševec živi v pasu rušja. Najbolj znane so planinske kavke-vranje črni ptiči z rumenim kljunom, ki krožijo v okolici planinskih koč. Naša največja redka ujeda je planinski orel, ki gnezdi v skalovju ali na visokih drevesih niže v dolinah, kamor se z težkim plenom laže spusti. Planinski zajec postane pozimi bele barve, črne ostanejo le oči in konice uhljev. Alpski svizec je pri nas izginil že v davnini, a so ga ponovno naselili. Rove si koplje v debelo plast prsti, kamor spravlja hrano. Živijo v koloniji in se ob nevarnostih opozorilno zažvižgajo.  Gamsa ni potrebno posebej predstavljati. Močnim in ostrim parkljem služi na videz še tako krhek oprimek za varno plezanje nad prepadi. Kozorog je ena izmed živali, ki so jih zaradi lova že skoraj iztrebili, kasneje pa ponovno naselili. Domovina muflona sta Sardinija in Korzika. Spoznamo jih po polžasto zavitih rogovih. Pri nas so marsikje že zelo številčni, da izpodrivajo srnjad. 

 

Narava v naši okolici

 

Največji nižinski gozd v Sloveniji je Krakovski gozd, ki se razprostira severno od Krke med Novim mestom in Brežicami na nadmorski višini 150m in je zašÄiten kot pragozdni rezervat.

Osrednji del prerašÄajo sestoji hrasta doba na površini 2400ha. Na nekoliko bolj suhih in dvignjenih tleh prevladuje združba gabra in evropske gomoljšÄice. Osrednji pragozd obsega 40,5 ha, z občudovanja vredno lesno maso stoletnih dobov. Eden najdebelejših slovenskih je vsekakor Cvelbarjev hrast pri vasi Malence. V smislu rastlinstva pa je zelo zanimiva gozdna podrast. Vodni in kopni habitati nudijo optimalna mrestišÄa številnim dvoživkam. Med 38 ribjimi vrstami v Krki jih je 21 uvršÄenih v rdeči seznam sladkovodnih rib. Krakovski gozd pa je poznan kot ena pomembnejših lokalitet ptic v Sloveniji, saj jih tu gnezdi kar 36 vrst.

Zaradi prisotnosti ptic evropskega naravovarstvenega pomena je Krakovski gozd že uvršÄen na seznam Mednarodno pomembnih območij za ptice. Ta edinstven ekosistem lahko ogrozijo posegi, ki bi poslabšali obstoječe hidrološke razmere(hidromelioracije, skrčen obseg poplavnih in vlažnih travnikov).