PRIPRAVE NA POHOD
Prispeval: Administrator   
sreda, 11. februar 2009

 


 

OSEBNE PRIPRAVE

 

Fizična pripravljenost

 

Fizična pripravljenost je temelj na katerem gradimo. Pomembno je, da začnemo z lažjimi in krajšimi vzponi v gorah ter se nato lotevamo težjih in daljših. Stalna aktivnost nam bo dala jasno sliko o naših trenutnih sposobnostih. Na ta način zmanjšamo nevarnost precenjevanja. V gorah vedno nosimo nahrbtnik in drugo opremo, je zelo  priporočljivo, da si z dodatnimi vajami krepimo mišice ramenskega obroča ter trebušne in hrbtne mišice.Z večanjem telesnih zmogljivosti se bo krepila tudi naša psihična pripravljenost.

 

Tehnična pripravljenost

 

Za aktivnosti v gorah potrebujemo posebna znanja, ki si jih lahko pridobimo na različnih tečajih in šolanjih na različnih nivojih. Na ta način sistematično spoznamo nevarnosti in pridobimo pridobimo potrebna znanja kot so: tehnika hoje in plezanja, vrvna tehnika, uporaba tehnične opreme, prva pomoč, orientacija…).

Te vešÄine moramo stalno ponavljati, če želimo, da bomo delali hitro in pravilno.

 

MATERIALNE PRIPRAVE

 

Vsak kos, ki ga bomo potrebovali, moramo znati uporabljati pravočasno in pravilno. Pomembno je vse od pravilnega oblačenja in obuvanja, preko pakiranja nahrbtnika, do uporabe tehnične in druge opreme, kot so npr. vrvi, cepini, dereze…

V vseh priprav si skušamo čim bolj natančno in jasno odgovoriti na naslednja vprašanja: KAJ, KDAJ, KJE, KDO, KAKO in ZAKAJ!

 

Neposredne priprave

 

Kako obsežne priprave bodo neposredne priprave, je odvisno od zahtevnosti vzpona. Vsekakor se bistveno razlikuje načrtovanje vzpona na lahko dostopen vrh v naši sosešÄini od načrtovanja vzpona na oddaljene in zahtevne gore.

 

Sklepne priprave

 

V sklepnem delu priprav tik pred odhodom je osnovni cilj preverjanje pripravljenosti in odpravljanje pomanjkljivosti. Pozanimamo se o trenutnih vremenskih razmerah in drugih posebnostih na terenu. Zelo natančni moramo biti pri pregledu osebne opreme. Pred odhodom obvestimo sorodnike o:

-         Načinu in cilju vzpona

-         ÄŒasu odsotnosti in času prihoda

-         Številu in imenih ljudi na turi

-         Možnosti radijske in telefonske zveze

 

 

NAHRBTNIK

 

V gorništvu je najbolj pomemben in nujen del opreme poleg obutve nahrbtnik. Z njim lažje prenašamo opremo, ki jo moramo imeti vedno pri sebi. Z nepravilno naloženim ali nekvalitetnim nahrbtnikom se bomo utrudili mnogo hitreje, kot če ga znamo uporabljati in nosit pravilno. Dober nahrbtnik nm omogoča nošenje opreme dlje časa in na večje razdalje.

 

Izbira nahrbtnika

 

Najprej upoštevamo njegov namen in jih ločimo na tri večje skupine:

Nahrbtniki za krajše sprehode in treking, nahrbtniki za plezanje in smučanje ter nahrbtniki za večdnevno hojo

Prostornina je drugi kriterij pri izbiri.

Za enodnevno hojo je najprimernejši nahrbtnik prostornine do 30l

Nahrbtnik za dvodnevne ture ima prostornino od 30 do 40l

Za tedenske pohode pa izberemo nahrbtnik s prostornino vsaj 50l

 

Funkcionalnost

 

Dober nahrbtnik nam omogoča udobno in zdravju neškodljivo prenašanje bremena, preprosto namestitev ter hiter in enostaven dostop do opreme. Pri tem je najbolj pomembno, da:

-         so naramnice in bočna oprt dovolj široki in mehki

-         lahko odpremo nahrbtnik tudi na spodnjem delu, če želimo priti do opreme na dnu nahrbtnika

-         trakove lahko uravnavamo v rokavicah in v temi ter jih lahko hitro in enostavno zamenjamo

-         so na zunanjem delu trakovi za pritrditev cepina, derez, smuči, ležalne podloge in podobno

-         je na zgornjem delu hrbtišÄa za pokrovom dovolj močna zanka za obešanje nahrbtnika

-         ima pokrov vsaj dva ločena dela, ki ju lahko združimo

 

Udobnost in prilagodljivost

 

Pomembno je, da nas ne ovira pri hoji. Ključni poudarki:

-         možnost prilagajanja naramnic in bočne oprti brez snemanja nahrbtnika

-         nastavitev hrbtišÄa po višini

-         primerna oblazinjenost in trdnost hrbtišÄa, z možnostjo prezračevanja in odvajanja znoja

 

Odpornost in trdnost:

Nahrbtnik je na pohodih izpostavljen velikim obremenitvam in vsem zunanjim vremenskim vplivom. Raztrgan nahrbtnik ali premočena vsebina nam običajno povzročajo velike težave, zato moramo biti pri izbiri pozorna na:

-         je material dovolj trden in nepremočljiv

-         šivi, zadrge in plastične zaponke prenesejo hujše obremenitve

-         ima na hrbtišÄu dodatno oporo

-         so trakovi močni, vendar ne pretrdi

 

 

Zlaganje v nahrbtnik

Pred odhodom si najprej naredimo spisek opreme, ki jo bomo potrebovali. Opremo pregledno zložimo na tla in še enkrat preverimo po spisku in jo šele takrat začnemo zlagati v nahrbtnik. Seveda ne zmečemo v nahrbtnik opreme tako, kot nam prihaja pod roko, kajti na terenu se nam bo dogajalo, da bo kos opreme, ki ga bomo potrebovali, vedno na dnu nahrbtnika.

 

Splošni nasveti

 

ÄŒe pričakujemo neugodne vremenske razmere(sneg, dež, veter), damo v prazen nahrbtnik večjo plastično vrečo, vanjo pa zložimo stvari. Vsak kos posebej zvijemo, po enega ali več kosov skupaj pa damo v manjšo plastično vrečo, ki jo povežemo z gumijastimi trakovi. Na dno nahrbtnika zložimo lažjo opremo, ki je ne potrebujemo čez dan. Ob hrbtišÄu zložimo nekoliko težje kose opreme, najtežje pa ob hrbtišÄu pod pokrovom nahrbtnika. Stran od hrbtišÄa zlagamo lažje kose, običajno so to zvitki rezervne obleke, ki jih ne zlagamo vodoravno ampak navpično. V pokrov zložimo opremo, ki jo večkrat rabimo(rokavice, kapa, očala, pribor za orientacijo in pisanje, prva pomoč, svetilka, energijske plošÄice in podobno).

Za prenos tekočin uporabljamo lahke vendar trdne kovinske steklenice, ki dobro tesnijo. Na zadrge pokrova privežemo krajše vrvice, da jih bomo lahko brez težav odpirali tudi v rokavicah. Na zunanji del nahrbtnika ne obešajmo kosov opreme kot so razne steklenice, čelada. Ker nas to ovira pri hoji in obstaja možnost, da bomo kaj strgali ali izgubili. Izjema so cepin, palice, smuči in ležalna podloga.

 

Nošenje nahrbtnika

Nosimo ga čim bolj na bokih in manj na ramenih. Noge so namreč najmočnejši del telesa. Kadar nosimo nahrbtnik, pazimo tudi na tehniko hoje.

-         posledica slabe fizične pripravljenosti je prehitra utrujenost ter bolečine v hrbtu in sklepih.

-         pri hoji na gorskih stezah obstaja večja nevarnost poškodbe gležnjev zaradi neprimerne obutve

-         hitrost hoje naj bo zmerna, brez nepotrebnega spreminjanja tempa

-         pri hoji navzdol smo s trupom nagnjeni naprej, da čim več teže prenesemo na noge

-         nahrbtnika nikoli ne polagamo na tla na hrbtišÄe zaradi vlage in umazanije

-         nahrbtnik dvigamo s prenosom teže na noge

 

OBLEKA IN OBUTEV

 

Obleka je izrednega pomena, slaba in pomanjkljiva oprema je že marsikomu zagrenila izlet, ter je vzrok za prehlad in poškodbe.

 

OBUTEV

 

ÄŒEVLJI, najvažnejši del, biti morajo udobni in uhojeni, nuditi morajo oporo pri hoji, omogočati  večdnevno hojo v snegu in dežju, za hojo po gorah izberemo čevlje z rebrastim gumijastim podplatom(vibram podplat), omogočajo zanesljivo oporo in preprečujejo zdrs. ÄŒevlji morajo biti visoki, da dobro učvrstijo gleženj, hoja v nizkih je utrudljiva, na melišÄih pa se nam vanje vsipa pesek. Pri izbiri modela in velikosti si vzemimo čas. Lahko si pomagamo s preprostim preizkusom: ko imamo čevelj odvezan in potisnemo nogo do konca naprej, nam mora za peto ostati prostora za en prst, ko pa imamo čevlje zavezane, nam konice prstov ne smejo priti do konca čevlja.

 

VZDRŽEVANJE: redno jih čistimo, pred prvo uporabo jih namažemo z zašÄitno kremo, premočene posušimo na zraku, občasno natresemo v čevlje prašek proti glivicam, iz higienskih razlogov pa jih ne posojamo. ÄŒevlje po vsaki uporabi očistimo, posušimo in namažemo z ustrezno kremo, oziroma tekočino. Posebej pomembno je vzdrževanje usnja, saj nevzdrževano usnje lahko razpoka in izgubi svoje lastnosti. ÄŒe imamo čevlje z "Gore-Tex" membrano, bodimo posebej pozorni in izberimo impregnacijo namenjeno za "Gore-Tex". Več tankih slojev kreme, bolje zašÄiti čevlje, kot ena debela plast.

 

NASVETI PRI HOJI: prava izbira velikosti čevlja, pri hoji navzgor vezalke nekoliko popustimo in obratno(od pregiba navzgor), bodimo pozorni na znake, ki napovedujejo žulje

 

NOGAVICE: Naj ne bodo zakrpane(žulji), velikost mora ustrezati nogi, najprej obujmo bombažne nato debelejše volnene, dovolj rezervnih parov nogavic, vpijati in oddajati morajo vlago, okrepljene na peti in prstih, čistoča

 

STOPALA: nega in higiena stopal, pred pohodom obrežemo nohte, preventivno nalepimo samolepilno blazinico na občutljive dele stopal, najkasneje takrat, ko se pojavi rdeča koža, med počitki sezujmo in prezračimo noge, nogavice in čevlje, če imamo možnost med počitki v potoku splaknemo stopala ter noge dobro osušimo posebej med prsti

Spodnje perilo: naj ne bo iz sintetičnega vlakna

 

OBLEKA

 

Smernice za izbiro:

-         vrsta aktivnosti,

-         terenske in vremenske razmere

-         čas

-         znanje in sposobnosti

-         preventiva

Slojni sistem oblačenja: Pri aktivnostih v naravi se pojavlja

Obleko delimo na tri osnovne sloje: notranji sloj(mikroklima), toplotni sloj in zašÄitni sloj.

 

NOTRANJI SLOJ: Spodnje perilo mora dihati skupaj z uporannikom, da odstranjuje  znoj s kože in ga prevaja ven, ne sme dražiti kože in povzročati alergij,  ne sme vezati in utesnjevati,

Naravni materiali so še vedno v uporabi, vendar se uporabljajo tudi sintetični in mešanica obeh, v nahrbtniku imejmo vsaj en rezervni komplet perila. Kvalitetno spodnje perilo lahko nosimo tudi samostojno. V mrazu je pomembna tudi zašÄita vratu in zapestij.

 

TOPLOTNI SLOJ: Osnovna funkcija je, da nas varuje pred ohlajanjem. Sestavlja ga ena ali več plasti, ki jih oblečemo in kombiniramo glede na potrebe. Za zgornji sloj so: srajce, puloverji, puhovke in velurji(ohranjajo telesno temperaturo,so lahki in se hitro sušijo), za spodnji sloj pa hlače.

 

ZAŠÄŒITNI SLOJ: kot nam pove že ime, nas vrhnji sloj šÄiti pred vsemi neugodnimi zunanjimi vplivi, predvsem vremenskimi. To so anoraki, vetrovke, vrhnje hlače, pelerine, hlače, gamaše, rokavic in kapa. Vrhnja oblačila morajo biti odporna proti obrabi, šÄititi nas morajo pred vetrom, vlago in padavinami. Pozorni moramo biti, da so dovolj velika in udobna.

 

Ob močnih nalivih je uporabna tudi PELERINA, s katero pokrijemo sebe in nahrbtnik. Spredaj ne sme biti predolga, da med hojo ne stopimo nanjo.

 

ANORAKI, VETROVKE: naj bodo ustrezen velikosti in primernega kroja, je zelo lahka in naj bo zato redna spremljevalka, biti mora dovolj dolga z kapuco, ki se prileže licu in nam je ne snema sapa, naj ne ovira premikanja glave

 

VETRNE HLAÄŒE: v primeru zašÄite pred dežjem naj segajo preko čevljev, da ne teče vanje.

 

PODKAPA, KAPA, ROKAVICE, naj ne mankajo v nobenem nahrbtniku v sredogorju ali više ne glede na vremenske razmere ali letni čas!

 

HLAÄŒE: Predvsem dolge, ker šÄitijo noge pred praskami ni odrgninami ter zaradi hitrih vremenskih razmer, ki se lahko dogodijo v najhujšem poletju, preoblačenje na vetrovnih grebenih in vrhovih ni prijetno.

 

GAMAŠE: Potrebujemo jih za hojo pozimi in preprečujejo neposreden stik nogavic  s snegom. Običajno so iz najlona, perlona, novejše tudi iz Gore-Tex-a, segajo od gležnjev do kolen. Zapenjajo se z  gumiranim trakom in nastavljivim pašÄkom za pod čevelj.