Sponzorji

  • Advertisement
  • Advertisement
  • Advertisement
  • Advertisement
  • Advertisement
  • Advertisement
  • Advertisement
  • Advertisement
  • Advertisement
  • Advertisement
  • Advertisement
  • Advertisement
  • Advertisement

Orodja

Administrator

Prijava

Prijava / Registracija

Domov arrow Organi društva arrow Vodniški odsek arrow Pohod na Triglav-članek na e-posavje
Pohod na Triglav-članek na e-posavje PDF Natisni
Prispeval: Administrator   
sobota, 12. avgust 2017

Na naš najvišji vrh, Triglav

 

Dvodnevni pohod na Triglav (2864m) je bil izveden v nedeljo, 20. in ponedeljek, 21. avgusta. Udeležilo se ga nas je 8 pohodnikov. Z dvema osebnima voziloma smo se zapeljali v dolino Krme. Zložno pot smo nadaljevali do ledeniški dolini do planine Zgornja Krma, kjer smo imeli daljši počitek za malico. Pot smo nadaljevali po eni izmed več možnosti markiranih poti na Kredarico, ki zaobide Konjsko sedlo. Za hojo so bili vremenski pogoji zelo ugodni. Lahko pa smo tudi že občudovali Draške vrhove, Tosc in spodnje Bohinjske gore ter sem ter tja proti Karavankam. Ker pot vije v ključih kar strmo navkreber je bil vsak počitek za požirek in oddih zelo dobrodošel. Kredarico pa zagledaš, tik preden si pri njej, kar je za psiho odlično.

Po daljšem počitku smo se vsi odpravili na vrh. Temperature so bile nizke, pihalo je pa še nizka oblačnost ali pa meglice so nam ves čas do vrha in nazaj zakrivale sicer v nasprotnem primeru veličastne poglede. Dva naša člana, ki sta se letos prvič podala na Triglav, Antonija in Silvo sta se več kot odlično spopadla z strmino, klini, jeklenicami in zelo zahtevno potjo na vrh. Za nagrado pa jasno sledi krst. Narobe svet, ne? Sestop je bil z razgledi enako skop. Ko pa smo že sedeli v koči in skozi okna opazovali okolico, pa se je zjasnilo in nekaj časa je bil tudi vrh popolnoma viden. Nihče ni hotel še enkrat poizkusiti..adrenalin je že popustil. Malica, kakšna kavica in pijača sta naredila svoje. Sobica za nas osem je bila kar majhna, ampak saj smo planinci tako vajeni vsega. Je pa bila prijetna. Nočitev. Jutro je prišlo hitro prehitro. Spet podobna zgodba, zmedene oči, slaba orientacija v majhnem prostoru, iskanje svojih stvari, prebijanje po ozkih stopnicah do jedilnice oziroma, kjer si izboriš prostor. K sreči je glavnina "našpičenih" drugih pohodnikov že odrinila na Triglav. Sam sem še pred sončnim vzhodom, oborožen s fotoaparatom, oblečen kot medved, z vsem, kar sem imel s sabo za zimske razmere, šel čakat tisto ognjeno, skoraj žarečo kroglo, sonce, ki počasi pride na plano.

Vrnil sem se hitro, ker me je kljub rokavicah pošteno zeblo. Še dobro, da fotoaparat ni zmrznil..ravno prav še za normalen zajtrk, seveda tudi s kavo in čajem. Tudi ostali so že bili za mizo z vso paleto domačih dobrot iz nahrbtnika. Po zajtrku smo se kar hitro odpravil naprej. Še prej ena zmrznjena skupinska "fotka" s Triglavom v ozadju. Se je vsaj zjutraj videl, če prejšnji dan nismo imeli te sreče. Vračali smo se preko razbite Rži, vijugajočega grebena, ki je, kot da se bo vsak čas razpadel, do Staničeve koče z nekaj počitka ina kakšnim manjšim prigrizkom. Pozdravili smo oskrbnika, malo pokramljali, spili kakšno kavico in začeli sestop navkreber..? Čudno, ne? Prehitro pa ne  moreš biti v dolini, hehe..

Prehod v Krmo se skriva med Rjavino in Ržjo, ki v nadaljevanju skriva prelepo stezico, najprej pot po podih, kjer je v megli orientacija kar težavna. Nižje pot skalovje zamenjajo borovci, posamezni macesni, ter kakšen viharnik. Izogibati se je potrebno tudi kravjim iztebkom, ki jih je kar veliko, saj ima v širši okolici pašna skupnost okoli 50 krav in brunarico, ki jo je s skupnimi močmi postavilo več kmetov. Lep primer sodelovanja, v slogi je moč. Draški vrhovi in Tosc so bili vse višje, njihove stene se za običajne pohodnike zdijo in tudi so nepremagljive. Težavnost poveča še krušljivost pa smo tam. Pri Prgarci smo se ustavili za malico, razgledovanje in pogovor o marsikaterem veselem pripetljaju na turah, kaj smo sedaj oživeli in še marsikaj...tako, da je bilo smeha, kar je od vsega še najboljše..Nižje po dolini smo videli veliko sviščevih lukenj, ni pa jih bilo niti videti niti slišati, verjetno kje zavijajo čokolado v folijo...

Sicer pa na poti naletiš na marsikaj, tudi odslužene "gojzarje" , ki so izgubili lastnika. Ob sestopu nas je dohitel in prehiter hitri pastir iz "Prgarce", ki pri svojih letih kar leti v dolino obnovit zaloge ter ekspresno nazaj. Čistina pre Kovinarsko kočo se je že lepo videla, ampak takšne stvari varajo. Vse prevečkrat sem to že doživeli, zato je včasih boljše, da koč ne vidiš. Se je pa tudi videla lepo izoblikovana U oblika, kot posledica premikanja ledenikov, ki s dodobra obrusili dolino in ostanki moren, nanosov kamenja. Komu mar. Mi smo bolj razmišljali, kako se bližamo parkirišču. Pešečna in delno kamnita pot upočasni korak, pa se vse zdi, kot da nikoli ne bo minilo. Da je vzdušje veselo, smo ga popestrili s pripovedovanjem šal in dogodivščin, ki smo jih imeli. Dan je bil lep in pravo nasprotje temperatur, ki so bile zjutraj pred odhodom. In se je zgodilo, zagledali smo dva samevajoča avta, jasno, na soncu.

Vrnili smo se brez poškodb, kar je na koncu najbolj pomembno in veseli, da nam je vsem uspelo premagati pot in samega sebe. Kadar komu ne gre kot bi si želel pa smo tako eden drugemu v podporo, kar še bolj stke vezi med planinci. Zato se vedno znova radi vračamo novim dogodivščinam naproti. Na poti domov smo se ustavili še na okrepčilu v Mojstrani in kasneje še pri prijateljih v Blejski Dobravi, ki nas pogosto povabijo in pogostijo, za kar se jim v imenu vseh lepo zahvaljujemo.

 

   Članek na eposavje

 

 
< Nazaj   Naprej >

Koledar

Februar 2018 Marec 2018
ne po to sr ce pe so
Teden 5 1 2 3
Teden 6 4 5 6 7 8 9 10
Teden 7 11 12 13 14 15 16 17
Teden 8 18 19 20 21 22 23 24
Teden 9 25 26 27 28
© 2018 PD Polom - Kostanjevica
Joomla! is Free Software released under the GNU/GPL License. free hosting free templates VPS